Logan se je najprej ustavil v kavarni, kjer je naročil kavo
za po poti, nato pa še v bližnjem kiosku, kjr je kupil priljubljeno revijo o
športu. S kavo v ni in s odprto revijo v drugo toki se je sprehodil po glavni
ulici Kraljeve promenade. Hodil je zelo počasi, saj si je po poti prebiral
člaek o španski nogometni ligi in pil kavo. Prazen lonček je vrgel v bližnje
smeti in nadaljeval pot. Iz notranjega žepa svojega suknjiča je potegnil
telefon in pogledal, če mu je sestrična poslala sporočilo, ki ga je čakal.
Sporočila še ni bilo. Telefon je pospravil nazaj v isti žep. Stal je na mestu
in hitro pogledal še na zapestno uro. Kazala je nekaj čez deveto zvečer. Tokrat
je revijo zvil in jo prijel z desnico, levo roko pa je pospravil v žep.
Pospešil je korak proti dvigalu, saj je pred večerno prireditvijo želel še na
večerjo. Še nekaj metrov ga je ločilo od dvigala, ko se je zaletel v moškega
"Oprostite, nisem vas videl." Moški je bil precej visok in Logan bi
mu na prvi pogled pripisal kakšnih 22 let a kmalu se mu je posvetilo, da to ni
bilo prvič ko ga je videl. "Mimogrede sem Logan Echolls, in zdi se mi, da sem vas nekje
že videl. Bi bilo to možno" Mu je zastavil precej čudno vprašanje. Logan
ga je šeenkrat premeril od glave do peta a mu še vedno ni bilo jasno, kje je
videl tega možaka. Počakal je na
odgovor.
