Prvi vtis, ki ga je dobila Gemma, ko se je vkrcala na ladjo je bil fantastičen. Prestižna ladja je ponujala vse mogoče, na kupe kavarn, restavracij in picerij, sobe so bile presenetljivo čudovito urejene in videlo se je, da so za samo opremljanje križarke porabili velike kupe denarja. Toda to še ni bilo vse, na prospektu, ki ga je dobila ob vstopu, so bile zapisane vse ponudbe in med njimi so se znašle tudi savne, solariji, fitnesi, zunanji in notranji bazeni. Pravzaprav bi lahko rekla, da je bil tole raj in ne samo ladja na kateri bo preživela kar nekaj časa. Vedno je ob slovesu od svojega domačega kraja, za kar je sedaj štela Phoenix in ne več Sydney, kjer je živela do sedemnajstega leta, čutila domotožje, težko je zapustila prelepo stanovanje, ki ji ga je uredila modna agencija, najtežje pa je bilo za sabo pustiti prijateljice iz modne industrije, pa tudi druge ljudi, ki so ji tako ali drugače stali ob strani. Toda gotovo je bilo olajšanje, da se je lahko znebila klicev, ki jih je vsako jutro prejemala od vztrajne mame, ki je preverjale, če sploh še živi. Neverjetno kako se lahko vse obrne na glavo, kar naenkrat ne živi več v svojem majhnem, a razkošnem stanovanju, temveč na križarki, ki se zdi velika kakor malo manjše naselje in v tem trenutku je občutila veliko hvaležnost do svojih delodajalcev, ki so ji omogočili ta oddih. Končno se je spočila in po treh urah trdnega spanca odprla oči in se ozrla okrog ter še enkrat preverila, če se vse to resnično dogaja. Zbudila se je v velikanski francoski postelji, dejansko ji ni nič manjkalo, mogoče samo nekdo, ki bi ji pomagal zasesti ležišče, toda to ni bila tako zelo pomembno. Mehka preproga poleg postelje, nočna omarica z lučko, ogromna omara, kamor je že zložila svoja oblačila in vrata, ki so vodila do drugih delov njene sobe. Ampak najbrž bi bilo bolje, če bi sobo poimenovala kar stanovanje, tako velika je bila. Čudovit razgled skozi okno in sonce, ki je sijalo, sta ji dala moč oziroma jo spodbudila k temu, da malo razišče križarko, za kar bi gotovo potrebovala zemljevid, toda ne namerava se smešiti. Nase je navlekla preprosto poletno oblekico, ki jo je našla na dnu omare, poleg pa obula najljubše črne all star čevlje. Njen stil je bil gotovo precej poseben, marsikomu se je zdel čuden, toda vedno je želela biti inovativna, predvsem pa drugačna od drugih tipičnih manekenk. Ni bila prestradana ženska s slabimi štiridesetimi kilogrami, toda še vedno je imela sijajno postavo in je s tem privabila mnoge moške poglede. Le da je to niti ni zanimalo, vedno je dajala prednost svoji službi, ki je bila takorekoč njeno življenje, pozabila je na vse kar se je dogajalo okrog nje ter se z vsem srcem predala modi in manekenstvu. Previdno je odprla vrata sobe in pogledala na hodnik, potem pa poskočno stekla proti dvigalu in vstopila. Popolnoma prazno in stekleno. Noro, videla je svoj odsev in se smejala sama sebi, potem pa se zavedala, da se vede kot otrok. Za trenutek se je ustavila, poravnala svojo držo, se zazrla v gumbke (ogromno gumbkov), ter pritisnila šestko. Šest je njena najljubša številka in gotovo se tam skriva nekaj nadvse zanimivega. In še res je, komaj je izstopila je zaslišala glasbo, veliko različnih stilov, pa tudi vonjav, toda ker ni bila lačna je izbrala kavarno, ki je izgledala prijetna. Konec koncev pa so najbrž povsod prijazni natakarji, ki poskušajo kar se da ustreči gostom in nanje napraviti vtis. Sedla je za šank, pozdravila natakarja, ki se ji je približal ter naročila martini, ki je bil njena najljubša pijača, le da si ga ni privoščila že kar nekaj časa. Služba je nanjo položila mnogo odgovornosti, med drugimi nikoli ni mogla uživati s svojimi prijatelji na divjih zabavah, namreč vedno je morala biti stoodstotno spočita in pripravljena na zgodnja snemanja, ki so ji požrla veliko energije. Toda sedaj je bilo tudi tega konec, brez slabe vesti je v roke prijela kozarček in ga ponesla k ustom, medtem pa se počasi vsedla na barski stolček in se nekoliko razgledala. Čudovit prostor, polno ljudi, le da se nihče ni obremenjeval z njeno prisotnostjo. Žalostno bi bilo, če v vsem tem času ne bi tukaj navezala niti enega stika in obupno si je želela družbo, pa čeprav je bila samoa samo nekaj ur.
