»Ja saj greva na sprehod.« Je nejevoljno dejal svojemu agresivnemu psu Onniju, ki je očitno že izgubljal potrpljenje, saj ga lastnik cel dan ni peljal na sprehod. Oskari se je leno vstal s postelje ter v roke vzel povodec in dejal »Onni, pridi mali.« Ter mu zataknil povodec za široko ovratnico. Nato pa še dodal »Ampak da veš, ne bova dolgo ker se mi ne da.« Onnija je imel rad in dejansko je ta agresiven in čemeren pes bil njegov edini prijatelj, ki ga ni nikoli zapustil. Odšla sta iz sobe, ter se napotila v E nadstroje, za katerega mu je povedal eden izmed recepcionistov, da se tam nahaja tako imenovani Kosmati raj, kjer lahko sprehaja psa. No pa da še ta čudež vidimo. Je pomislil ob hitri hoji po dolgem hodniku do dvigala s katerim je končno prišel na E etažo in takoj opazil velik napis na vratih Kosmati raj »Pa smo tu.« Je dejal sam pri sebi in z Onnijem sta vstopila. Ljudi je bilo veliko in vsi so sprehajali svoje pse in mačke. Oskari je naredil par korakov naprej in začel opazovati okolico. Res je delovala kot pravi raj za hišne ljubljenčke, od vse razkošne opremljenosti se je sarkastično nasmehnil ter sam pri sebi pomislil Kmalu bo še Onni imel boljšo oskrbo od mene. Čeprav se naj psov ne bi spuščalo s povodca, še posebej ne tako agresivnih in neprijetnih kot je Onni, se je Oskari kakor vedno tudi tokrat požvižgal na pravila in spustil svojega štirinožnega prijatelja, da se je lahko svobodno gibal. Vendar je svoje dejanje že naslendji trenutek obžaloval. Onni se je namreč iz neznanega razloga zapodil za prikupno svetlolasko in njenim majhnim belim psom, ter pričel lajati nanj. »Onni, kreten!« Se je Oskari jezno zadrl in s hitrimi koraki stopil do psa, ga spet priklenil na povodec, ter z grobim glasom dejal »Si zmešan ali kaj?!« Onni je v trenutku prenehal lajati in poraženo spustil glavo, Oskari pa je pogledal v svetlolasko pred njim, ter se ji želel opravičiti za Onnijevo dejanje, ko pa je zagledal prikupen, simpatičen obraz svoje potencialne sogovorke, je odmislil jezo in na ustnicah se mu je prikazal očarljiv nasmešek »Khm.« se je odkašljal in se želel narediti, da mu je nekoliko nerodno, čeprav mu sploh ni bilo. A vedel je, da je nekaterim dekletom to všeč. Nato pa po kratkem premoru dejal »Oprosti mojemu nevzgojenemu psu, upam da te ni preveč prestrašil.« Pnavadi bi zdaj dekletu le pomežiknil, se obrnil in odšel. A nekaj na svetlolaski ga je prepričalo, da je ostal. Bila je izredno privlačna in delovala je precej simpatično, četudi še sploh ni odprla ust. »Mogoče se ti lahko odolžim s kakšno pijačo?« Je še z nasmeškom na obrazu vprašal, ter počakal na njen odgovor.
[Chantal hun'
]
